Končno je napočil petek, 24. maj 2019 – dan, ki smo ga že nekaj mesecev težko pričakovali. Navsezgodaj nas je avtobus odpeljal v smeri Primorske.
Naša prva postaja je bila Postojna. Ma ne, nismo si ogledali Postojnske jame. Podali smo se v krošnje postonjskega pustolovskega parka, se sprehajali med drevesnimi krošnjami, preizkušali svojo spretnost na mostovih, lestvah, mrežah, vrveh, žicah… Nekateri so premagali prav vseh 78. različnih zabavnih preprek. Skratka, bilo je hudooooo dobro!
Nato nas je pot vodila do Škocjanskih jam, ki so bile 18. maja 1999 vpisane v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije, kot prvo podzemno mokrišče na svetu sploh. Skupaj s podzemnim tokom Reke so eno od najdaljših kraških podzemnih mokrišč v Evropi. Žal bi vam lahko le opisovali, kako je bilo lepo. Pa tudi fotografirati se ne sme. Boste morali sami priti pogledat, če želite videti, kako izgledajo pravljični podzemni kraji.
Po kosilu v bližnji turistični kmetiji Pr’ Betanci smo se odpravili proti Portorožu, kjer smo morali preizkusiti temperaturo vode na Centralni plaži Portorož. Ma ne, ni bila mrzla. Super je bila. Ker je bilo mesto obarvano v praznične barve, Portorož je namreč zaživel v znamenju Festivala vrtnic in vina, nas je dobršni del domov odnesel prekrasne rumene vrtnice. Ma ne, vina pa nismo pili!
V večernih urah smo se vračali nazaj proti domu. A če smo šli že domov? Ma ne, kje pa. Ustavili smo se še v Ljubljani v Enigmariju. Ma ja, sedaj pa imate prav. Dešifrirali smo sporočila v štirih različnih sobah. Na razpolago smo imeli eno uro časa. Če nam je to uspelo, so nam po eni uri odklenili vrata, v nasprotnem primeru pa…
A če smo smo se vsi uspeli rešiti?
Ma ne, tega vam pa ne povemo!
