Učenci in učiteljice prve triade smo preživeli nepozaben kulturni dan v Mariboru. Že navsezgodaj zjutraj nas je kljub zimskemu času objelo sonce, ki nas je spremljalo potem cel dan.
Z avtobusom smo se odpravili v mesto Maribor in izstopili v bližini Lutkovnega gledališča, ob reki Dravi. Najprej smo stopili do reke, kjer so plavale in se zabavale divje race, gosi in labodi. Ko smo se jih nagledali, smo se odpravili v Lutkovno gledališče, kjer so nas sprejele zelo prijazne gospe. V veliki dvorani smo si ogledali lutkovno igrico »O vili, ki vidi v temi«. Navdušeni smo bili nad lutkami, sceno, glasbo in seveda tudi nad vsebino pravljice, ki nam sporoča, da moramo biti v življenju pogumni. Da se ničesar ne smemo bati, če nosimo v svojem srcu ljubezen. Le- ta pa premaga vse! Po predstavi nas je prisrčno sprejela še dramaturginja, gospa Tanja Lužar. Razkazala nam je lutkovno gledališče in nam predstavila poklice, ki so potrebni za delo v njem. Posebno nas je navdušila delavnica, kjer izdelujejo lutke. Zelo prijazna gospoda, ki sta nas sprejela, sta res prava mojstra! Predstavila sta nam svoje delo in pokazala veliko ljubezen do tega poklica. Prav to sta naročila tudi našim učencem. V življenju se naj odločijo za poklic, v katerem bodo uživali, tako kot ona dva. Seveda pa bo potrebno v to vložiti tudi zelo veliko truda in znanja. Po končanem ogledu gledališča smo še pomalicali in se odpravili v središče mesta Maribor. Ko smo prišli do stolnice, nas je pred njo, ob velikem kipu našega rojaka A.M. Slomška z nasmehom pričakal tudi naš rojak, generalni vikar nadškofije Maribor, duhovnik Janez Lesnika. Povedal nam je marsikaj zanimivega o Slomšku, ki je prišel v Maribor za škofa leta 1859. Gospod Janez Lesnika nas je potem povabil v cerkev, kjer smo si najprej ogledali velikanske jaslice, nato pa še Slomškov grob. Skupaj smo prižgali svečko, zmolili, zapeli ter se poslovili. Gospodu Janezu smo se zahvalili za prijazen sprejem, nato pa odšli še v park, kjer smo se sprehodili in si ogledali ribnik z labodi. Čas je hitro minil, zato smo se odpravili na avtobusno postajo, kjer sta nas že čakala avtobusa. Rahlo utrujeni, a, polni čudovitih vtisov smo se odpeljali nazaj na Ponikvo. Sonce ni sijalo samo na nebu, temveč tudi v naših srcih in v nepozabnih spominih. Takšen kulturni dan si lahko samo želimo!
Hvala vsem, ki ste nas ta dan tako lepo in toplo sprejeli!
Učenci in učiteljice prve triade OŠ Blaža Kocena Ponikva.
