KO BOM VELIK, BOM VOJAŠKI PILOT
»Vauu, neverjetno, noro, divje, zelo zanimivo, fajn, fino fajn, lepo, čudovito, nepozabno, poučno, kulsko, pustolovsko,« so besede, ki so kot Pilatus poletele iz ust tretješolcev OŠ Blaža Kocena Ponikva, ko so obiskali vojaško letališče Cerklje ob Krki.
Marsikdo bi sklepal, da so si učenci ogledali trenutno zelo aktualen film »TOP GUN MAVERICK,« a ni bilo tako. Navdušenje, ki je vrelo in kipelo iz njih, ko se jim je izpolnila želja, da bi za svoj zaključni izlet ob koncu letošnjega šolskega leta 2021/22, obiskali vojaško letališče Cerklje ob Krki je bilo nepopisno. Željo jim tokrat niso uresničili Miklavž, Božiček ali dedek Mraz temveč čisto pravi vojaški pilot gospod Luka Gorjup, ki je hkrati tudi ljubeč očka in vzornik našemu tretješolcu Dominiku.
Skupna pustolovščina se je začela v začetku junija, ko smo se z avtobusom odpeljali na vojaško letališče Cerklje ob Krki. Na vhodu nas je z nasmehom na ustnicah pričakal vojaški pilot, Luka Gorjup, ki je tam zaposlen že dvajset let, poučuje v letalski šoli slovenske vojske, hkrati pa zelo uspešno krmari v 152. letalski eskadriliji.
Najprej smo si ogledali predstavitev posebne gasilske enote, nato pa smo se povzpeli na nadzorni stolp, od koder je bil čudovit razgled. Po ogledu smo si privoščili »vojaško malico,« nato je sledil težko pričakovani ogled vojaških letal-Pilatusov, s katerimi leti tudi pilot Luka. Natančno in zanimivo je razložil kako delujejo. Dovolil je, da smo si letala ogledali in celo sedli vanje. Pot smo nadaljevali v delavnico, kjer popravljajo letala, nato pa v prostor, kjer so parkirani helikopterji različnih velikosti. Tudi tukaj so prijazno dovolili, da smo lahko za nekaj trenutkov sedli vanje in v mislih poleteli pod sinje nebo. Videli smo tudi šolska letala, ki so bila v barvah slovenske zastave. Z njimi se piloti začetniki učijo letenja. Sledilo je veliko presenečenje, kajti samo za nas je odličen pilot Pilatusa, nekajkratni dobitnik visokih priznanj, vzletel in nam prikazal akrobacije, ki so nam jemale dih. Navdušeno smo mu ploskali, kričali in mahali, dokler ni zopet pristal. Na koncu smo si ogledali še avtopark, kjer so bila parkirana delovna vozila, ki jih uporabljajo za vzdrževanje letališča. Povedali so nam, da najmanj trikrat na dan, v vsakem vremenu pregledajo letališče in letališke steze ter jih po potrebi očistijo, pometejo, pokosijo, pozimi odpeljejo sneg in vse kar je potrebno. Vozila so bila zelo velika, sodobno opremljena in kar vabila so, da sedemo vanje. Ko je bila tudi ta izkušnja za nami, smo se morali posloviti. Pilotu Luki in vsem njegovim sodelavcem, ki so nas tako srčno in nasmejano sprejeli, smo se zahvalili za nepozaben obisk in mu glasno zaploskali. Veliko smo videli, doživeli in spoznali, da je na letališču poleg pilotov potrebnih še mnogo drugih poklicev.
Morda pa bo nekoč, ko tretješolci odrastejo, kdo izmed njih postal pilot, tako kot je pred leti postal pilot Luka Gorjup, nekdanji učenec naše šole. Kako lepo ga je gledati in poslušati, ko s ponosom pove, kako je srečen v svojem poklicu in da še ni bilo dneva, da ne bi z veseljem šel v službo. In to je tisto, kar si v svojem življenju lahko samo želimo in prav o tem se v šoli tudi učimo.
Hvala, pilot Luka, za dragoceni čas, ki ste nam ga poklonili, za vse poučne in zanimive razlage ter za navdušenje, ki ste ga s svojimi sodelavci delili z nami. Ostanite takšni še naprej. In naj vam iskrice v očeh in na nebu nikoli ne ugasnejo. Zelo smo ponosni na vas!
Učenci, učenke 3.a razreda ter učiteljici Helena Gornjak in Irena Zevnik.
»Nebo ni kraj in tudi ni čas.
Nebo je to, da si popoln.«
(Richard Bach, Jonatan Livingston Galeb)
