Jutranja zarja napoveduje beli dan in jezikov uk mora že zgodaj učence vaditi, da prav razumevajo, kar slišijo od drugih v maternem jeziku, in potem tudi, da ustmeno in pismeno svoje misli dobro in gladko pripovedujejo. V najnovejšem času ne gleda se veliko na lepo pisanje ali na lepopisje v ljudski šoli. Težko dobi se kje še kako lepo pisanje in tako imenovani krasopisi so bele vrane.
Če bode to tako napredovalo, kmali ne bodemo videli nakakoršnega lepega rokopisa več in ljudje bodo tako neredno pisali, da pozneje sami svojega rokopisa ne bode razločevali.
Ko učenci začenjajo pervikrat na papir pisati, ima učitelj mnogo dela, kajti vsaka količkaj vkoreninjena napaka pri pisanji se pozneje težko težko odpravlja. Globoko vtisnjeno je človeku v serce nagnjenje do lepe besede in globokega razmišljanja kritičnega inu povezovanja, zatorej tekmovanje Cankarjevo svojim gojencem le-to v serce vcepi.
To se je vršilo od lanskega listopada pa vse do letošnjeg malega travna, tretjega v mesecu in krasno sliko smo imeli videti. Da, skrivna dušna moč naslikuje celo njenim očem stvari in podobe ktere še nikoli videli nismo i ktere v naturi nikjer ne najdemo, kakor zlati grad, Muco Copatarico, Jurija Murija, lisičjo luno, drevo, ktero iz mačka raste, sfingo, krilatega konja ili samoroga. Domišljija obrazuje predmete vseh peterih čutov in ohranjujoča moč idej je za izobraževanje človeka neprecenljive vrednosti inu važnosti!
Tekmovalo njih je mnogo, 70 natančno, in lepe in važne besede smo imeli brati. Bronasta priznanja na tekmovanju šolskem so imeli dobiti vsi učenci in učenke ktere hodijo v 1. a, 1. b, 2. a in 3. a (vkupno 22) in nadalje sledeči:
- a – Ožbolt Kumberger, Lara Vodopivc, Ema Podkrajšek, Žiga Gorinšek, Neža Klančar
- a – Zala Dečman, Laura Vrečko, Ana Zdolšek
- a – Iva Sitar
- a – Matevž Klančar, Nejc Gorjanc, Ema Zabukovšek
- a– Gal Svit Čadej, Julia Siter, Taja Zabukošek
- a – Mija Dečman, Neža Fidler
Vsem iskrene čestitke veljajo inu ob letu osorej povabilo na novo snidenje na tem mestu prištevamo!
Ali najsvetleje solnce je posijalo Neži Fidler, ktera je imela zlato državno prizanje Ivana Cankarja dobiti inu med nartaboljšimi v zemlji naši je postala, zatorej slavospev hvalimo njenemu pisanju Modrega otoka Irene Androjne; knjige, ktera je ena debela bukva pustolovščin inu skrivnosti čudnih ali zagonetnih polna.
Svetovi nevidni horizonte širijo inu dušo bogatijo, da lastna, ne zgolj tuja učenost bode ko cvetal cvet na polju, v vetru vihrajoč, da grenka kava Ivanu sladkost postane v razločnih ljubeznivih besedah, ktere utirajo bele steze v življenje obetajoče, zatorej pišite in v srcu rišite, berite in misli spletajte učenke inu učenci, da bodete razločevali svoje rokopise in da se bodete razločevali v množici vrveža, kteri živahno premika svet bolj hitro nego misli bežijo na bele planjave in nihče ne vpraša, ne kam, ne kod.
Ljubezen do branja in pisanja smo gojili, spise popravljali in razpravljali: Lea Petek, Maruša Pečenko, Urška Gorinšek, Irena Zevnik, Petra Špur, Saša Tisel Fidler, Lea Gosar, Franja Prezelj, Tomaž Kurež.
